Na podlagi 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011 uradno prečiščeno besedilo, 21/2018 ZNOrg – ZDru-1) je zbor članov Drsalnega kluba Celje na svoji seji dne 30.03.2023 sprejel sledeče spremembe temeljnega akta in čistopis temeljnega akta društva:

STATUT DRSALNEGA KLUBA CELJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Drsalni klub Celje je športno društvo, ki deluje na podlagi Zakona o društvih. Drsalni klub Celje (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so se povezale z namenom druženja, izmenjave izkušenj in strokovnih informacij ter vzgoje športnikov in športnih kadrov s področja drsalnega športa.

Organizacija in izvedba športnih aktivnosti poteka v okviru sekcij. Sekcija je organizacijska enota društva na področju posamezne športne panoge ali rekreativne dejavnosti, ki deluje samostojno v skladu s statutom in pravilniki ter sklepi organov društva.

2. člen

Ime društva je: Drsalni klub Celje.

Skrajšano ime društva je: DK Celje.

Sedež društva je v Celju.

Poslovni naslov društva določi s sklepom Upravni odbor društva.           

3. člen

Namen in naloge društva so izvajanje športne dejavnosti v smislu športa za vse, izvajanje in organiziranje športne rekreacije, organiziranje športnih prireditev, vzgoja in izobraževanje športnih kadrov, organiziranje in prirejanje športnih posvetovanj, srečanj in seminarjev, sodelovanje z organizacijami in institucijami na področju športa, športne rekreacije in športnega izobraževanja in športnih prireditev, zbiranje in publiciranje strokovne literature, pridobivanje materialnih in finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti društva na področju športa in športne rekreacije ter organiziranje treningov umetnostnega in hitrostnega drsanja in sodelovanja na tekmovanjih.

4. člen

Društvo deluje v javnem interesu zaradi delovanja na področju izobraževanja, rekreacije in kulturnih prireditev.

5. člen

Društvo se vključuje v športne in športno rekreativne organizacije in druga združenja, ki so povezana z dejavnostjo društva.

6. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo deluje na območju Republike Slovenije in se vključuje v mednarodne organizacije in projekte.

7. člen

Društvo ima svoj pečat. Pečat je ovalne oblike, velikosti 30 x 18 mm. Na pečatu je napis »Drsalni klub Celje« in poslovni naslov društva. Na pečatu je oblikovan lik drsalke.

8. člen

Društvo se lahko vključuje v sorodno strokovno zvezo na občinski in državni ravni. Društvo lahko sodeluje tudi z drugimi sorodnimi organizacijami v tujini, katerih namen je razvijati drsalne športe na tekmovalni znanstveni podlagi. Društvo sodeluje s športnimi organizacijami, ki imajo v svojih programih drsanje ali pa so zanj zainteresirane.

Društvo se lahko včlani v sorodna tuja ali mednarodna društva, zveze društev ali združenja s posebnimi nameni in cilji, predpisanimi s tem statutom pod pogojem, da dejavnost te tuje ali mednarodne društvene organizacije, zveze ali združenja ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije ter je to v skladu z namenom in cilji društva.

Preko društva, ki je edina pravna oseba, se posamezne sekcije lahko vključijo v regijsko ali republiško panožno organizacijo.

9. člen

Delovanje društva in njegovih organov temelji na načelu javnosti.

Notranjo javnost predstavljajo člani društva, katere društvo o svojem delovanju obvešča preko elektronske pošte in spletne strani društva ter jim zagotavlja pravico do vpogleda v zapisnike organov društva, pri čemer mora posebno skrb nameniti ustreznemu varstvu osebnih podatkov. Prav tako so seje organov društva odprte za vse člane društva, tudi za tiste, ki niso člani posameznega organa, vendar ti člani na sejah sodelujejo brez pravice odločanja. Organ društva se lahko za posamezno točko seje odloči, da je zaprta za katerokoli javnost, zaradi obravnavanja posebno občutljive tematike. Notranja javnost društva je o odločitvah seznanjena z možnostjo vpogleda v zapisnike sej.

Društvo o svojem delu obvešča zunanjo javnost:

• z objavljanjem obvestil in drugih prispevkov v sredstvih javnega obveščanja;
• društvo oz. posamezne organ društva lahko na seje svojih organov oziroma na srečanja svojih članov povabi vse zainteresirane;
• z organiziranjem novinarske konference;
• ali na drug primeren način.

Za zagotovitev javnosti delovanja društva in posredovanje točnih in verodostojnih informacij o delovanju  društva, je odgovoren  predsednik društva, ki mora hkrati skrbeti tudi za varovanje osebnih podatkov skladno zakonu.

10. člen

Društvo poleg temeljnih nalog iz 2. člena zasleduje še naslednje cilje:

• razvijanje karakternih vrlin članstva, ki so ustvarjalni polet, občutek za delo v skupnosti, disciplino, samokritičnost, točnost, prijateljstvo in skromnost,
• skrb za množično športno rekreacijo in popularizacijo športa med mladimi in pri odraslih,
• skrb za kvalitetno pripravo športnikov, ki tekmujejo,
• vzgaja članstvo v duhu »fair playa«.

11. člen

Za dosego namena in ciljev izvaja društvo naslednje naloge in dejavnosti, ki so nepridobitnega značaja:

• organizacijo rednih treningov za člane društva,
• s prirejanjem in organizacijo tekmovanj ter s sodelovanjem svojih članov na tekmovanjih in prireditvah, ki jih organizirajo druga društva, klubi in športne zveze ter na višjih ravneh,
• s predavanji in izdajanjem svojega glasila ter strokovne literature, z obnavljanjem in razširitvijo objektov, ki so namenjeni delovanju društva,
• z omogočanjem članom društva sodelovanje v upravljanju s področja športa,
• razvijanje prijateljskih odnosov med člani ob upoštevanju načel enakopravnosti in spoštovanja človekovih pravic,
• promocija in razvoj drsalnih športov,
• razvijanjem množičnosti drsalnega športa z razvojem in popularizacijo drsanja v vseh pojavnih oblikah.

Za doseganje nalog društva lahko društvo opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

• izvajanje založniške dejavnosti,
• izvajanje dejavnosti promocije in oglaševanja,
• priprava tekmovalnega programa,
• individualne ure treninga,
• priprava glasbene podlage tekmovalnega programa,
• organiziranje drsalnih revij/nastopov,
• organiziranje tečajev in šole drsanja,
• organiziranje in vodenje rekreativnega drsanja.

Pridobitna dejavnost mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za uresničevanje namenov in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Društvo, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

Osnovna dejavnost društva je: 93.120 Dejavnost športnih klubov.

Društvo lahko v skladu s tem statutom opravlja tudi sledeče pridobitne dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilo nepridobitnim dejavnostim (povezava dejavnosti z osnovnim namenom in nepridobitnimi nalogami društva je opisana v oklepaju pri vsaki dejavnosti posebej):

I56.300  Strežba pijač (točenje pijač na stojnici na športnih prireditvah)

I56.290 Druga oskrba z jedmi (priprava hrane na športnih prireditvah)

J58.110 Izdajanje knjig (izdajanje knjig, brošur, prospektov in podobnih publikacij povezani z drsanjem – tehnike drsanja, zgodovina drsanja,…)

J58.190 Drugo založništvo (izdajanje, v elektronski ali tiskani obliki, lahko tudi na internetu: katalogov, fotografij, gravur, razglednic, voščilnic, obrazcev, plakatov, posterjev, reprodukcij umetniških del, reklamnega materiala, drugega tiskanega gradiva, spletno objavljanje statističnih in drugih podatkov)

N77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup (dajanje v  najem opreme za drsanje na tečajih, rekreaciji, promocijah,…)

P85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije (usposabljanje ustrezno usposobljenega in licenciranega strokovnega kadra za poučevanje in treniranje drsanja)

P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti (usposabljanje ustrezno usposobljenega in licenciranega strokovnega kadra za poučevanje in treniranje umetnostnega drsanja – ples)

R93.110 Obratovanje športnih objektov (upravljanje in zagotavljanje osebja za obratovanje športno-drsalnih objektov)

R93.190 Druge športne dejavnosti (organiziranje in promocija športnih dogodkov, kampov, druge dejavnosti povezane z zabavo in rekreacijo, organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave, organiziranje in promocija športnih dogodkov, s športnimi objekti ali brez njih dejavnosti povezane s promocijo športnih dogodkov)

M73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij (reklamiranje sponzorjev in donatorjev na društvenih promocijskih artiklih (bilteni, spletne strani in podobno), oblikovanje oglaševalskega materiala

R93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave)

ČLANSTVO

12. člen

Član društva lahko postane vsaka oseba, ki sprejme ta statut, se ravna po njem, podpiše veljavno pristopno izjavo in plačuje članarino.

Obliko in vsebino pristopne izjave v društvo določi upravni odbor društva. Veljavne so samo tiste pristopne izjave, ki so podane v predpisani obliki in vsebini in ki so potrjene s pečatom društva in lastnoročno podpisane s strani odgovorne osebe društva.

Višine in vrste članarin določi upravni odbor društva.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15. leta mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. V obeh primerih zakoniti zastopnik zastopa takšnega člana v organih društva.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo ima redne in častne člane.

13. člen

Redni član društva je vsak član, ki podpiše pristopno izjavo in redno plačuje članarino.

Redne člane se deli na člane tekmovalce in člane netekmovalce.

Kot člani tekmovalci se smatrajo vsi člani društva, ki se udeležujejo rednih treningov društva.

Članarine za člane tekmovalce in člane netekmovalce se lahko določajo različno in jih določa upravni odbor. Člani tekmovalci praviloma plačujejo mesečno članarino, člani netekmovalci pa letno članarino.

Upravni odbor lahko posameznega člana tekmovalca, ki se več kot mesec dni ne more udeleževati treningov iz objektivnih razlogov delno ali v celoti oprosti plačevanja članarine za obdobje odsotnosti.

Častni član društva lahko postane oseba neoporečnih moralnih lastnosti, ki je s svojim dosedanjim delom izjemno prispevala k delovanju in razvoju društva oziroma k razvoju športa nasploh. O častnem članstvu odloča zbor članov na predlog predsednika, upravnega odbora, strokovnega sveta ali skupine najmanj 10 članov društva. Častni član ima pravico glasovanja in odločanja ter izvolitve v organe društva. Častni član ne plačuje članarine. 

14. člen

Pravice članov društva so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo pri delu organov društva, da dajejo predloge in sugestije organom društva k delu in izpolnjevanju nalog,
• da sodelujejo na pripravah, internih tekmovanjih in drugih prireditvah društva, ter zastopajo društvo na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini,
• da sprejmejo nagrade in pohvale za delo v društvu ter dosežene uspehe,
• da so seznanjeni s programom dela društva ter njenim finančnim poslovanjem,
• mladoletne člane društva pri delovanju organov društva zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.

15. člen

Dolžnosti članov društva so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo pri delu organov društva,
• da z osebnim prizadevanjem, rednim delom v dobrobit društva in njegovih članov ter vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva, sodelujejo pri organizaciji tekmovanj in drugih prireditev v organizaciji društva,
• da prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše člane društva,
• da ravnajo v skladu s statutom društva in upoštevajo sklepe organov društva,
• da redno plačujejo članarino, skrbijo za objekte društva in druga sredstva s katerimi društvo razpolaga,
• da dajejo društvu informacije, potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog društva,
• da varujejo ugled društva tako v družbenem okolju kot tudi v okviru tekmovanj, kjer predstavljajo društvo.

16. člen

Pravice in dolžnosti organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne dobivajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor prizna članu ustrezno nagrado.

17. člen

Članstvo v društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom,
• z izključitvijo na podlagi sklepa disciplinske komisije društva,
• s smrtjo.

Član društva izstopi iz društva prostovoljno, ko poda društvu izjavo o izstopu in poravna vse svoje obveznosti do društva.

O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom, ki je izdan v skladu s tem statutom in disciplinskim pravilnikom.

18.člen

Član se lahko izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti naštete v 14. in 15. členu statuta, če zavestno ravna proti interesu in ugledu društva in če je pred disciplinsko komisijo obsojen za nečastno dejanje. Član društva se lahko izključi tudi če neupravičeno ni plačal članarine najmanj 3 mesece zapored ali 5 mesecev v obdobju enega leta, po predhodnem pisnem opozorilu, v katerem mu mora društvo določiti rok najmanj 15 dni, za poplačilo zapadlih obveznosti.

Upravni odbor lahko članu, ki izpolnjuje pogoje za izključitev zaradi neplačanih članarin po prejšnjem odstavku tega člena, podaljša rok za plačilo.

Sklep o izbrisu iz evidence članov se najkasneje v roku 8 dni od sprejema odpošlje izključenemu članu.

Proti sklepom o izključitvi člana je možno v 30 dneh od vročitve, vložiti pritožbo, o kateri odloča zbor članov društva kot drugostopenjski organ s 3/4 večino prisotnih članov.

Zbor članov pred odločitvijo zasliši člana, na katerega se izpodbijan sklep nanaša.

Odločitev zbora članov je dokončna.

ORGANIZACIJA DRUŠTVA

19. člen

Organi društva so:

• zbor članov,
• upravni odbor,
• predsednik društva,
• nadzorni odbor,
• disciplinska komisija,
• strokovni sveti sekcij društva.

ZBOR ČLANOV

20. člen

Zbor članov je najvišji organ društva in voli druge njegove organe. Sestavljajo ga vsi člani društva.

21. člen

Zbor članov je lahko redni ali izredni.

Redni zbor članov sklicuje predsednik enkrat na leto.

Izredni zbor članov se skliče po potrebi. Skliče ga predsednik na svojo pobudo, na zahtevo upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine članov. Izredni zbor članov sklepa samo o stvari, za katero je bil sklican.

Predsednik je dolžan sklicati izredni zbor članov najkasneje v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Predlagatelj sklica mora v zahtevi za sklic navesti dnevni red in predloge sklepov o katerih naj izredni zbor članov odloča. V kolikor predsednik, zbora članov po prejemu popolne zahteve ne skliče v določenem roku, lahko skliče izredni zbor članov predlagatelj, ki mora predložiti tudi ustrezni dnevni red s predlogi sklepov in gradivom za odločanje.

Sklic rednega ali izrednega zbora članov mora biti objavljen na oglasni deski društva ali spletni strani društva in posredovan članom društva na elektronske naslove zapisane na pristopni izjavi, z dnevnim redom in morebitnim gradivom, najmanj petnajst (15) dni pred dnevom, za katerega je sklican.

22. člen

Zbor članov sprejme svoje sklepe z večino glasov osebno navzočih članov.

Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju društva, je potrebno, da za sprejem takšnega sklepa glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov in da osebno prisostvuje zboru članov najmanj polovica članov. Način glasovanja določi zbor članov.

23. člen

Zboru članov smejo prisostvovati vsi, ki so ali pa želijo biti neposredno povezani z delovanjem društva, vendar pa imajo le pravico posvetovalnega glasu in do razprave, kolikor jo dopusti predsedujoči zboru.

Pravico do glasovanja na zboru članov društva ima vsak član društva, pod pogojem, da je član društva najmanj 6 mesecev in ima plačane zapadle članarine in poravnane vse ostale zapadle obveznosti najkasneje tri delovni dni pred izvedbo zbora članov.

24. člen

Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku zbor članov ni sklepčen, se začetek odloži za 15 min, nakar zbor članov veljavno sklepa, če je osebno navzočih najmanj 15 članov.

25. člen

Zbor članov začne sklicatelj zbora članov ali z njegove strani pooblaščena oseba in ga vodi dokler se ne izvoli delovno predsedstvo. Poleg delovnega predsedstva, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva in dva člana delovnega predsedstva se izvoli še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo in verifikacijsko komisijo ter druge delovne organe.

26. člen

Zbor članov opravlja naslednje naloge:

• razpravlja o delu in poročilih upravnega, nadzornega odbora in disciplinske komisije in sklepa o njih,
• sprejema program dela društva,
• odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora ter disciplinske komisije,
• sprejema finančni plan za prihodnje leto in potrdi letno poročilo o delovanju društva, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva za preteklo poslovno leto,
• sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut in druge splošne akte društva,
• ustanavlja sekcije,
• z glasovanjem neposredno voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
• z glasovanjem neposredno voli predsednika upravnega odbora, ki je istočasno tudi predsednik društva,
• odloča o prenehanju oz. združitvi društva,
• dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo člani in organi društva v skladu z namenom in cilji društva.

27. člen

O poteku seje občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, oba overitelja in zapisnikar. Zapisnik se hrani v arhivu društva.

UPRAVNI ODBOR

28. člen

Upravni odbor je izvršilni organ društva in opravlja naloge, ki mu jih naloži zbor članov oziroma tiste, ki niso navedene med pristojnostmi zbora članov in po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.

Upravni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve.

29. člen

Upravni odbor predstavlja društvo pri vključevanju v širši športni in družbeni prostor, sodeluje z občinskimi in upravnimi organi in ustreznimi športnimi organizacijami na način, kot je to določeno s statutom, pravili in drugimi akti.

30. člen

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

31. člen

Upravni  odbor  šteje  predsednika  in dva člana,  ki  predstavljata  po  eno  sekcijo  društva.

Predsednik društva je tudi predsednik upravnega odbora.

Upravni odbor izmed svojih članov na predlog predsednika imenuje podpredsednika, ki nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti. Mandat podpredsednika je vezan na mandat predsednika oz. do preklica.

Upravni odbor dela in odloča na sejah. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z večino navzočnih glasov.

Upravni odbor lahko na predlog predsednika imenuje pooblaščene osebe ali odbore za posamezna področja (npr.: vodja odnosov z javnostmi in marketinga, vodja financ, vodja pravne službe,,…).

32. člen

Člane upravnega odbora predlaga predsednik izvoli pa jih zbor članov nemudoma po izvolitvi predsednika. Kandidat za člana upravnega odbora mora s kandidaturo soglašati.

V kolikor zbor članov, članov upravnega odbora na predlog predsednika ne potrdi, sme predsednik predlagati drugačno sestavo upravnega odbora.

V kolikor upravni odbor ni potrjen niti v drugem glasovanju, lahko člane upravnega odbora predlagajo člani društva.

V kolikor tudi predlog članov društva ni potrjen na zboru članov se glasuje o vseh predlaganih kandidatih. Člana upravnega odbora postaneta dva kandidata, ki prejmeta največje število glasov, pri čemer morata biti člana različnih sekcij društva. Pri takšnem glasovanju lahko vsak član društva glasuje za dva člana.

33. člen

Predsednik (v primeru njegove zadržanosti ali nezmožnosti opravljanja funkcije pa podpredsednik) upravnega odbora zastopa društvo v skladu s sprejetimi odločitvami in navodili upravnega odbora.

34. člen

Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema zboroma članov po smernicah, sprejetih na občnem zboru. Upravni odbor se sestaja po potrebi.

Upravni odbor lahko odloča tudi na korespondenčnih sejah (preko elektronskih komunikacij). O korespondenčni seji  morajo biti na zanesljiv način obveščeni vsi člani upravnega odbora, ki morajo imeti tudi dejansko možnost oddati svoj glas.

35. člen

Člane organov društva in predsednika voli zbor članov za 4 leta in so lahko večkrat zapored izvoljeni.

Če članu katerega organa društva predčasno preneha mandat, nadaljuje njegov mandat kandidat, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah. Mandat novoimenovanega oz. izvoljenega kandidata traja do izteka mandata preostalim članom organa društva.

V primeru predčasnega prenehanja mandata predsednika društva, prenehajo mandati tudi ostalim članom organov, ki svojo funkcijo opravljajo do izvolitve novih članov organov, ki se jih izvoli za poln mandat.

36. člen

V okviru delovnega področja, opravlja upravni odbor zlasti naslednje naloge:

• pripravlja poročila o delu ter predloge za obravnavo na zboru članov,
• pripravlja predloge in splošne akte društva, sprejema interna pravila društva,
• pripravlja in sestavlja programe dela in predlog finančnega načrta ter predlog zaključnega računa,
• vodi evidenco o članstvu,
• imenuje člane strokovnega sveta sekcije, trenerje in druge strokovne delavce,
• odloča o sklepih strokovnega sveta, ki so povezana s finančnimi sredstvi in drugimi projekti, ki zahtevajo organizacijske ukrepe vodstva,
• po potrebi imenuje stalne ali občasne komisije,
• skrbi za materialno-finančno poslovanje društva,
• skrbi za uresničitev ciljev in nalog ki jih določajo ta statut,
• določa višine in vrste članarin pri čemer sme za člane tekmovalce določiti različne članarine glede na interne skupine v katerih član trenira trenira,
• določa višino urne postavke za vaditelje in trenerje društva, v skladu s predlogi strokovnega sveta,
• imenuje zastopnike društva v zunanjih institucijah in panožnih zvezah,
• opravlja ostale naloge določene s tem statutom.

37. člen

Društvo lahko ustanavlja sekcije. Sekcije so metode dela društva organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije ustanovi zbor članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva.

Ob sprejemu tega statuta zbor članov ustanovi sekciji: Umetnostno drsanje in SHT – Hitrostno drsanje.

PREDSEDNIK DRUŠTVA

38. člen

Predsednik samostojno in neomejeno zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli zbor članov za dobo 4 let. Predsednik je odgovoren za delo društva v skladu s pravili in pravnim redom RS. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in zboru članov.

Predsednika društva v času njegove odsotnosti nadomešča podpredsednik društva, ki ga izmed sebe izvoli upravni odbor društva.

NADZORNI ODBOR

39. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz 3 članov, ki jih izvoli zbor članov za dobo 4 let. Predsednika izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe.

Nadzorni odbor se sestane najmanj 1-krat letno, po potrebi pa tudi večkrat.

Člane nadzornega sveta izvoli zbor članov izmed kandidatov, katerih kandidature je društvo prejelo vsaj 3 dni pred zborom članov. V kolikor do začetka zbora članov ni najmanj treh kandidatur, se lahko kandidature vložijo tudi na zboru članov.

40. člen

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnega odbora med sejami občnega zbora in da vrši nadzor nad finančnim poslovanjem društva, zlasti da ob zaključku poslovnega leta pregleda letno poročilo in ostalo finančno dokumentacijo društva.

41. člen

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če sta prisotna vsaj dva člana nadzornega odbora  in če zanj glasujeta najmanj dva člana. Nadzorni odbor lahko sejo izvede tudi korespondenčno, z uporabo elektronskih komunikacij.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora. Člani nadzornega odbora se imajo vedno pravico udeleževati sej upravnega odbora, tudi takrat, ko jo seja zaprta za javnost, vendar brez pravice odločanja.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

42. člen

Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani, ki so izvoljeni na zboru članov za dobo 4 let.

Predsednika izvolijo člani sami izmed sebe. Disciplinska komisija vodi postopek in izreka kazni po disciplinskem pravilniku.

Disciplinska komisija se sestaja po potrebi in sicer na podlagi pisne zahteve člana ali organa društva.

Člane disciplinske komisije izvoli zbor članov izmed kandidatov, katerih kandidature je društvo prejelo vsaj 3 dni pred zborom članov. V kolikor do začetka zbora članov ni najmanj treh kandidatur, se lahko kandidature vložijo tudi na zboru članov.

43. člen

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujše nespoštovanje statuta, pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese društva, kot je to določeno s teme statutom in podrobneje opredeljeno v disciplinskem pravilniku.

44. člen

O prekršku odloča na prvi stopnji disciplinska komisija, ki posluje po disciplinskem pravilniku.

45. člen

Disciplinska komisija lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:

• ustni opomin,
• pisni opomin,
• plačilo kazni,
• prepoved,
• izključitev iz društva in suspenz članstva v društvu.

O pritožbah proti ukrepom in sklepom komisije odloča zbor članov, kot s tem statutom določen drugostopenjski organ.

STROKOVNI SVET

46. člen

Za zagotovitev strokovnega dela ima društvo strokovne svete v posameznih športnih panogah oz. sekcijah društva.

Upravni odbor imenuje in razrešuje člane in predsednika strokovnega sveta na predlog predsednika društva, razen predstavnika članov sekcije, ki ga imenujejo člani posamezne sekcije. Na seje strokovnega sveta se vedno vabi tudi predstavnika članov sekcije, ki pa nima glasovalne pravice. Mandat članov strokovnega sveta je vezan na mandat ostalih organov društva.

Predstavnika sekcije izvolijo člani sekcije med zakonitimi zastopniki članov oz. člani sekcije, ki so starejši od 15 let na tajnih volitvah. Mandat predstavnika članov sekcije je vezan na mandat ostalih organov društva.

Člani strokovnega sveta se imenujejo izmed trenerjev, vaditeljev ali drugih strokovnih sodelavcev društva ali drugih strokovnjakov ustreznega področja za zagotovitev ustreznega strokovnega dela v posamezni sekciji društva.

Člani strokovnega sveta so lahko člani društva ali pa sodelujejo kot nečlani društva.

Člane strokovnega sveta potrjuje upravni odbor društva na svojih rednih sejah na predlog predsednika društva ali na predlog predsednika strokovnega sveta.

47. člen

Strokovni svet vodi predsednik strokovnega sveta , ki ga imenuje upravni odbor društva. V primeru, da upravni odbor ne imenuje predsednika strokovnega sveta ali ga razreši, opravlja naloge predsednika strokovnega sveta predsednik društva.

Sejo strokovnega sveta po potrebi skliče predsednik strokovnega sveta ali predsednik društva. Predsednik društva je vedno vabljen na seje strokovnega sveta,

Predsednik strokovnega sveta zastopa društvo v strokovnih svetih panožnih zvez, če ga za to posebej pooblasti upravni odbor.

Predsednik strokovnega sveta lahko imenuje podpredsednika strokovnega sveta. Soglasje k imenovanju mora dati upravni odbor društva.

48. člen

Strokovni svet  ima naslednje naloge:

• potrjuje plan strokovnega dela, ki ga pripravi trenerska ekipa,
• daje mnenje glede izbire trenerske ekipe,
• potrjuje razporeditev članov po vadbenih skupinah, ki ga pripravi trenerska ekipa,
• izdela kriterije za merjenje kakovosti,
• določa tekmovalce na tekmovanja,
• skrbi za ustrezno strokovno ekipo,
• nadzira delo strokovne ekipe in ji daje usmeritve za delo.

Strokovni svet sprejema sklepe na svojih sejah, z večino prisotnih članov.

49. člen

Strokovni svet o svojih sklepih obvešča upravni odbor.

O sklepih strokovnega sveta, ki so povezani s finančnimi učinki in organizacijskimi aktivnostmi, odloča upravni odbor.

FINANČNO MATERIALNO POSLOVANJE

50. člen

Dohodki društva so:

• članarina,
• dohodki od dejavnosti društva in prireditev,
• dodeljena sredstva občine,
• prispevki donatorjev in sponzorjev,
• darila,
• iz lastne pridobitne dejavnosti, ki je povezana z dejavnostmi društva (organiziranje drsalnih revij, organiziranje tečajev in šole drsanja, organiziranje in vodenje rekreativnega drsanja, priprava tekmovalnih programov za drsalce, priprava glasbene podlage za tekmovalne programe)
• drugi prihodki.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta.

Društvo ima lahko sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah zbora članov, nimajo pa pravice odločanja.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za opravljanje dejavnosti za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med člani je nična.

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, kot ju določi v pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju, ki ga sprejme občni zbor društva in v skladu z Zakonom o društvih in računovodskim standardom za društva.

51. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva ali dane v upravljanje in so kot take vpisane v inventarno ali zemljiško knjigo.

52. člen

Finančno materialno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z veljavnimi zakonskimi predpisi.

Materialno finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja.

53. člen

Finančno poslovanje društva se odvija preko računa odprtega pri banki.

Finančno in materialno poslovanje vodi pooblaščen računovodski servis.

54. člen

Podpisnik za finančne in materialne listine je predsednika društva ali z njegove strani pooblaščen član.

55. člen

Vsak član organov društva lahko zahteva vpogled v finančno materialno poslovanje društva.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

56. člen

Člani organov, ki so imenovani ob sprejemu tega statuta, opravljajo svojo funkcijo do izteka mandata.

57. člen

Društvo preneha delovati:

• s sklepom občnega zbora sprejetega z dvotretjinsko večino navzočih članov,
• po samem zakonu.

58. člen

V primeru prenehanja delovanja društva pripadajo njegov sredstva Hokejskemu društvu Celje. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun.

59. člen

V skladu s tem statutom ima društvo naslednje splošne akte:

• disciplinski pravilnik,
• tekmovalni pravilnik,
• pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju,
• ostali pravilniki, ki jih društvo sprejme po potrebi.

60. člen

Ta statut prične veljati z dnevom sprejema na zboru članov društva. S tem dnem preneha veljati statut, sprejet dne 24.9.1997.

V Celju 30. marec 2023

Predsednica DK Celje,

Polona Čmer